Je rekel Abdullah

Vietnamsko gospodarstvo je 44. največje na svetu in od sredine osemdesetih let 20. stoletja je Vietnam naredil ogromno transformacijo iz visoko centraliziranega poveljniškega gospodarstva s podporo odprtega tržnega gospodarstva.

Ni presenetljivo, da je tudi eno najhitreje rastočih svetovnih gospodarstev, z verjetno letno stopnjo rasti BDP okoli 5,1 %, zaradi česar bi njegovo gospodarstvo do leta 2050 postalo 20. največje na svetu.

Ob tem je v svetu največkrat odmevna beseda, da je Vietnam pripravljen postati eno največjih proizvodnih središč z možnostjo, da prevzame Kitajsko s svojimi velikimi gospodarskimi koraki.

Predvsem Vietnam narašča kot proizvodno središče v regiji, predvsem za sektorje, kot so tekstilna oblačila in obutev ter sektor elektronike.

Po drugi strani pa ima Kitajska že od 80. let prejšnjega stoletja vlogo svetovnega proizvodnega središča s svojimi ogromnimi surovinami, delovno silo in industrijsko zmogljivostjo.Precej pozornosti je bilo namenjeno industrijskemu razvoju, pri čemer sta bili strojegradnja in metalurška industrija deležni največje prednosti.

Ker so odnosi med Washingtonom in Pekingom v prostem padu, je prihodnost globalnih dobavnih verig okvirna.Čeprav nepredvidljiva sporočila Bele hiše še naprej sprožajo vprašanja o smeri trgovinske politike ZDA, ostajajo tarife trgovinske vojne v veljavi.

Medtem pa posledice predlaganega zakona o nacionalni varnosti v Pekingu, ki grozi z omejitvijo avtonomije Hongkonga, dodatno ogrožajo že tako krhko prvo fazo trgovinskega sporazuma med obema velesilama.Da ne omenjamo naraščajočih stroškov dela, pomeni, da bo Kitajska sledila manj delovno intenzivni industriji višjega cenovnega razreda.

Ta grobost, skupaj s tekmo za zagotavljanje medicinskih zalog in razvoj cepiva proti COVID-19, izzove ponovno oceno pravočasnih dobavnih verig, ki dajejo prednost učinkovitosti nad vsem drugim.

Hkrati je ravnanje s COVID-19 s strani Kitajske sprožilo veliko vprašanj med zahodnimi silami.Medtem ko je Vietnam ena od glavnih držav, ki je ublažila ukrepe socialne distanciranja in ponovno odprla svojo družbo že aprila 2020, kjer se večina držav šele začenja spopadati z resnostjo in širjenjem COVID-19.

Svet je osupel nad uspehom Vietnama med to pandemijo COVID-19.

Obeti Vietnama kot proizvodnega središča

V nasprotju s tem razvijajočim se globalnim scenarijem se rastoče azijsko gospodarstvo – Vietnam – pripravlja na to, da postane naslednja proizvodna sila.

Vietnam se je izkazal kot močan tekmec za prevzem velikega deleža v svetu po COVID-19.

Glede na Kearney US Reshoring Index, ki primerja proizvodno proizvodnjo ZDA z uvozom proizvodov iz 14 azijskih držav, se je leta 2019 povzpela na rekordno visoko vrednost, zahvaljujoč 17-odstotnemu zmanjšanju kitajskega uvoza.

Ameriška gospodarska zbornica v Južni Kitajski je tudi ugotovila, da 64 % ameriških podjetij na jugu države razmišlja o selitvi proizvodnje drugam, glede na poročilo Medium.

Vietnamsko gospodarstvo je leta 2019 zraslo za 8 %, k čemur je prispeval skokovit izvoz.Prav tako naj bi letos zrasel za 1,5 %.

Napoved Svetovne banke v najslabšem primeru COVID-19, da bo vietnamski BDP letos padel na 1,5 %, kar je boljše od večine njegovih južnoazijskih sosed.

Poleg tega je Vietnam s kombinacijo trdega dela, blagovne znamke države in ustvarjanjem ugodnih naložbenih pogojev privabil tuja podjetja/naložbe, proizvajalcem omogočil dostop do območja proste trgovine ASEAN in preferencialnih trgovinskih paktov z državami po vsej Aziji in Evropski uniji ter ZDA.

Da ne omenjam, v zadnjem času je država okrepila proizvodnjo medicinske opreme in dala s tem povezane donacije državam, prizadetim s COVID-19, pa tudi ZDA, Rusiji, Španiji, Italiji, Franciji, Nemčiji in Združenemu kraljestvu.

Druga pomembna novost je verjetnost, da se bo več proizvodnje ameriških podjetij preselilo s Kitajske v Vietnam.Delež Vietnama pri uvozu oblačil iz ZDA je pridobil, saj delež Kitajske na trgu pada – država je celo presegla Kitajsko in se marca in aprila letos uvrstila na prvo mesto dobaviteljev oblačil v ZDA.

Podatki o ameriški blagovni menjavi za leto 2019 odražajo ta scenarij, skupni izvoz Vietnama v ZDA se je povečal za 35 % ali 17,5 milijarde USD.

V zadnjih dveh desetletjih se je država močno preoblikovala, da bi lahko poskrbela za široko paleto industrij.Vietnam se od svojega pretežno kmetijskega gospodarstva odmika k razvoju bolj tržno in industrijsko osredotočenega gospodarstva.

Ozko grlo je treba premagati

Toda obstaja veliko ozkih grl, s katerimi se je treba soočiti, če se država želi spopasti s Kitajsko.

Vietnamska narava proizvodne industrije, ki temelji na poceni delovni sili, na primer predstavlja potencialno grožnjo – če država ne napreduje v vrednostni verigi, tudi druge države v regiji, kot so Bangladeš, Tajska ali Kambodža, zagotavljajo cenejšo delovno silo.

Poleg tega ima vlada z največjimi napori, da bi prinesla več naložb v visokotehnološko proizvodnjo in infrastrukturo, da bi se bolj povezala z globalno dobavno verigo, le omejeno večnacionalno podjetje (MNC) v Vietnamu izvajalo omejene raziskovalne in razvojne dejavnosti (R&R).

Pandemija COVID-19 je tudi razkrila, da je Vietnam močno odvisen od uvoza surovin in igra samo vlogo proizvodnje in sestavljanja izdelkov za izvoz.Brez obsežne podporne industrije za vzvratno povezovanje bodo samo sanje, da bi poskrbeli za tako obseg proizvodnje, kot je Kitajska.

Poleg tega druge omejitve vključujejo velikost nabora delovne sile, dostopnost kvalificiranih delavcev, sposobnost obvladovanja nenadnega izliva proizvodnega povpraševanja in številne druge.

Drugo najpomembnejše prizorišče so vietnamska mikro, mala in srednja podjetja (MSME) – ki obsegajo 93,7 % celotnega podjetja – so omejena na zelo majhne trge in ne morejo razširiti svojih dejavnosti na širše občinstvo.Zaradi česar je resna ovira v težkih časih, tako kot pandemija COVID-19.

Zato je ključnega pomena, da podjetja naredijo korak nazaj in ponovno razmislijo o svoji strategiji repozicioniranja – glede na to, da ima država še veliko kilometrov, da dohiti Kitajsko, ali bi bilo sčasoma bolj razumno izbrati „Kitajska plus ena“ namesto strategije?