Turčija, tretji največji dobavitelj oblačil v Evropi, se sooča z višjimi proizvodnimi stroški in tvega, da bo še bolj zaostala za azijskimi tekmeci, potem ko je vlada zvišala davke na uvoz tekstila, vključno s surovinami.

Deležniki v oblačilni industriji pravijo, da novi davki pritiskajo na industrijo, ki je eden največjih delodajalcev v Turčiji in dobavlja blago uveljavljenim evropskim blagovnim znamkam, kot so H&M, Mango, Adidas, Puma in Inditex. Opozorili so na odpuščanja v Turčiji, saj se uvozni stroški zvišujejo, turški proizvajalci pa izgubljajo tržni delež v korist tekmecev, kot sta Bangladeš in Vietnam.

Tehnično gledano lahko izvozniki zaprosijo za davčne oprostitve, vendar strokovnjaki iz panoge pravijo, da je sistem drag in dolgotrajen ter da v praksi za številna podjetja ne deluje. Že pred uvedbo novih davkov se je panoga že spopadala z naraščajočo inflacijo, slabšim povpraševanjem in padajočimi dobičkonosnimi maržami, saj so izvozniki liro imeli za precenjeno, pa tudi s posledicami dolgoletnega eksperimenta Turčije z zniževanjem obrestnih mer sredi inflacije.

Turški izvozniki pravijo, da modne znamke lahko prenesejo zvišanje cen do 20 odstotkov, vendar bodo kakršne koli višje cene povzročile izgube na trgu.

Neki proizvajalec ženskih oblačil za evropski in ameriški trg je dejal, da bodo nove tarife zvišale ceno majice za 10 dolarjev za največ 50 centov. Ne pričakuje izgube strank, vendar je dejal, da spremembe krepijo potrebo, da se turška oblačilna industrija preusmeri od množične proizvodnje k ustvarjanju dodane vrednosti. Če pa bodo turški dobavitelji vztrajali pri tekmovanju z Bangladešem ali Vietnamom za majice za 3 dolarje, bodo izgubili.

Turčija je lani izvozila tekstil za 10,4 milijarde dolarjev in oblačila za 21,2 milijarde dolarjev, s čimer je postala peti oziroma šesti največji izvoznik na svetu. Po podatkih Evropske federacije za oblačila in tekstil (Euratex) je drugi največji dobavitelj tekstila in tretji največji dobavitelj oblačil v sosednji EU.

Njegov evropski tržni delež se je lani zmanjšal na 12,7 % s 13,8 % leta 2021. Izvoz tekstila in oblačil se je do oktobra letos zmanjšal za več kot 8 %, medtem ko je skupni izvoz ostal nespremenjen, kažejo podatki iz industrije.

Število registriranih zaposlenih v tekstilni industriji se je avgusta zmanjšalo za 15 %. Izkoriščenost zmogljivosti je bila prejšnji mesec 71-odstotna, v primerjavi s 77-odstotno izkoriščenostjo celotnega predelovalnega sektorja, predstavniki industrije pa so povedali, da so številni proizvajalci preje delovali s skoraj 50-odstotno izkoriščenostjo zmogljivosti.

Lira je letos izgubila 35 % svoje vrednosti, v petih letih pa 80 %. Vendar izvozniki pravijo, da bi se morala lira še bolj znižati, da bi bolje odražala inflacijo, ki trenutno znaša več kot 61 % in je lani dosegla 85 %.

Predstavniki industrije pravijo, da je bilo v tekstilni in oblačilni industriji letos doslej ukinjenih 170.000 delovnih mest. Pričakuje se, da bo do konca leta število ukinjenih doseglo 200.000, saj zaostrovanje denarne politike hladi pregreto gospodarstvo.